Pred turo Bolgarija - Romunija

Voda je moja očitna usoda. Pa naj bo morska, dež ali lastni pot. Vse življenje sem močno povezan z njo. Za to pa je najbolj krivo to moje veselje, ki ga imam do jadranja in vožnje z motorjem. In ravno pri tej moji izbiri konjičkov, veter in voda pluskata iz vseh smeri, z neba, valov ali lastnega potu. 

Tako je bilo tudi na letošnjem prvem potovanju na Poljsko in Ukrajino v času, ko smo v naslovnih temah dnevnikov poslušali o polovici poplavljene Evrope, midva s Tatjano pa pri 10 stopinjah  10 dni vijugala in spreminjala načrtovane poti in se na koncu kar uspešno izogibala črnim oblakom in najhujšemu.

Vse tako izgleda, da bo voda zaznamovala tudi prihodnje potovanje v Bolgarijio in Romunijo, le da ta ne bo padala z neba, ampak izpod čelade...za konec tedna namreč spet napovedujejo pasjo vročino.

In izbira med vožnjo v dežju ali pod pripeko pri 40 stopinjah Celzja in več, je izbira med slabim in slabim.

Tudi lani se nam je Bolgarija zgodila ravno ob toplem valu, le da nam bo letos, Upam, malo prizanešeno, saj bomo nekaj dni vijugali po bolgarskih in romunskih hribih, kjer bo upam kakšna stopinja manj.

Kakorkoli, v soboto zjutraj štart...prvi dan: Beograd... 674 km.
 IN OD SOBOTE NAPREJ, ČE BO LE DOVOLJ VOLJE, SE BOM NA TEJ STRANI  SPROTI OGLAŠAL...