1. Dan: Lucija - Beograd, 745 km

Uuuh, jebentiš kolko polnilcev. Pred potjo morajo biti vse napravice ready in kar groza od čega vsega smo zdaj odvisni, dva mobija, fotič, garmin, prenosnik, kamera...Čez noč pred odhodom se je vse to polnilo, razdelilec zaseden do zadnje vtičnice.

Pot: Nepozabna! Miloš in Rodana sta počakala v Žusterni in potem gasa do Zagreba, kjer se dobimo še s Francijevo štajersko klapico, potem pa skupaj naprej.

Pa ni šlo tako enostavno. Začelo se je z zastojem v Razdrtem zaradi prometne nesreče. Izvoz iz avtoceste in potem naprej gužva, gužva, gužva do Obrežja. Vsi pasi zabito polni. Ni ostalo drugega, kot da se v prekršku prebijemo  po odstavnem pasu do rampe. Tam pa seveda policija. Na našo srečo in nesrečo prijateljev iz GW kluba Osrednja Slovenija, ki so se slučajno našli tam ravno pred nami... 150 € po motorju... Policistka za nas ni imela časa. Odlično. Pa vendar, zaskrbljujoče nerazumevanje policistke, da se tudi v takih primerih togo drži zakonov. Zakon na žalost ni predvidel, da je v takih razmerah, pri 35 stopinjah v senci, ki pa je ni bilo, pa nekaj ur stati pod pregreto čelado na kakšnih 50 stopinj pod žgočim soncem, pa še dodatnih 50 ali več stopinj iz pregretega motorja, pa skupna teža čez 600 kg, ki ga držiš med nogami...ja, policistkina pamet to kljub dopovedovanju ni razumela.
Je pa razumel policist na hrvaški strani. Tam smo se zaradi izkušnje na slovenski strani prebijali naprej med kolonami in ne po odstavnem pasu. Opazi nas hrvaški policist, ki se peš prebija proti meni. Kaj hudiča, ali bomo tudi za to kaznovani? Namigne mi, da naj mu sledim na odstavni pas in mi utira  pot do tja. Tam pa pokaže z roko v smeri meje in ukaže: Šibaj!!! Vsa čast! Hrvaška policija : Slovenska policija 1:0.

Beograd: Beograd ima vse kar imajo in morajo imeti prave prestolnice. Lepe palače, znamenite ulice in trge, na desetine parkov, ogromno kulturnih in športnih objektov in verjetno še dosti več, saj si je v svojem 7000 letnem obstoju, kot eno najstarejših mest v Evropi zgradilo še posebno dušo in srce, ki ga ne skriva v obliki glasbe, gledališč, zabave in kulinarike.
V vseh teh letih se je nad mestom zvrstilo kar nekaj oblastnikov, od Rimljanov, Turkov, Bolgarov, Avstro-ogrske, do trenutka ko je postalo prestolnica Kraljevine Srbije leta 1822 in kasneje še prestolnica Kraljevine SHS, pa prestolnica Jugoslavje, da bi na koncu bilo spet le glavno mesto Republike Srbije. Tako je v zgodovini tega mesta bila tudi Slovenija tesno povezana z njim.

O Beogradu ni kaj pisat in brat, tja je enostavno treba it, si vzet par dni in ga doživeti. Vsakdo bo v njem našel kaj zase. Jaz sem to priložnost imel, saj sem se pred mnogimi leti tam izobraževal na Honneywellovih računalniških sistemih in so tisti tedni bili res nepozabni.


V tem enem dnevu postanka na poti proti Sofiji ni bilo več časa kot za sprehod po Kalamegdanu, Terazijah in večerje Kot tri šešira...Za poklon našemu maršalu na Dedinjah smo si čas splanirali za naslednje jutro . To moram še posebej poudarit za nekatere moje FB 'prijatelje', ki bodo nad tem poklonom sila razočarani, vsaj eden, če to bere, bo pa mogoče celo skenslal najino 'prijateljstvo'... Ja. Nestrpnost je huda reč, dela življenje grše, razdvaja ljudi in jih na koncu dostikrat spreminja v živali... Ooooops,  malo mi je ušlo na temo, ki res ni niti najmanj primerna za pogrevanje na dopustu, saj je že tako prevroče in ta tema je sploh neprimerna, da se kjerkoli v teh mojih blogih sploh kadarkoli pojavi. No, je pa Facebook zelo primeren, da si res ne izbereš tudi v življenju napačnega prijatelja.

Bivanje: Prespali smo v družinskem hotelu MK Star. 31 € na sobo z zajtrkom. 10 € taxi do centra. Zelo zelo prijazno osebje. Priporočam.

Jutri naprej proti Sofiji, Bolgarija.